{"id":46,"date":"2024-12-29T13:54:26","date_gmt":"2024-12-29T12:54:26","guid":{"rendered":"https:\/\/zupnija-svibno.si\/?page_id=46"},"modified":"2025-03-26T19:58:24","modified_gmt":"2025-03-26T18:58:24","slug":"podruznicna-cerkev-sv-marjete-jagnjenica","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/zupnija-svibno.si\/index.php\/cerkve\/podruznicna-cerkev-sv-marjete-jagnjenica\/","title":{"rendered":"Podru\u017eni\u010dna cerkev sv. Marjete Jagnjenica"},"content":{"rendered":"\r\n
\r\n\r\n\r\n\r\n\r\n\r\n<\/figure>\r\n\r\n\r\n\r\n

Jagnjenica, vas s 290 prebivalci in cerkvijo sv. Marjete, izpri\u010dano eno najstarej\u0161ih svibenskih podru\u017enic, se razteza ob obeh straneh re\u010dice Sopote in vzdol\u017e poto\u010dka Gla\u017eutnice. Na zahodu je vpeta v slikovito svibensko vi\u0161avje, na severu se nad njo dviguje podalj\u0161ano kumsko pogorje, na jugu jo omejuje gozdnata Jatna, na vzhodu se\u017ee do razlo\u017eenega \u017debnika.<\/p>\r\n

\"\"<\/p>\r\n

V zgodovinskih virih se Jagnjenica prvi\u010d omenja leta 1351 (dacz dem Lamm). \u017de ime spominja na rejo drobnice v teh krajih. Po izro\u010dilu naj bi tu gojili jagenj\u010dke za splavarje in brodarje na Savi, pozneje za delavce pri gradnji \u017eeleznice v 19. stoletju.<\/p>\r\n

\"\"<\/p>\r\n

Vrh Gradca naj bi v srednjem veku stal gradi\u010d, najbr\u017e pri dana\u0161njih Gorup\u010devih (Zahrastnik) je bil dvor Selo, v njegovi bli\u017eini dvor Robalia. Dornikova fu\u017eina \u2013 kova\u010dnica je delovala vsaj \u0161tiristo let, pribli\u017eno sto let stara Podbor\u0161kova vila pa je dragocena predstavnica tukaj\u0161nje stavbene dedi\u0161\u010dine. \u0160e v 19. stoletju je bila ob Gla\u017eutnici speljana \u017eeleznica za spravilo lesa, oglja in pepelike. Tu je bila tudi gla\u017euta, predvsem za izdelavo industrijskega stekla.<\/p>\r\n

\"\"<\/p>\r\n

Prva manj\u0161a cerkev sv. Marjete (Antiohijske) \u2013 prvi\u010d se omenja okoli leta 1400 \u2013 je stala poleg sedanjega zvonika na hrib\u010dku. Zaradi zemeljskega udora okoli leta 1900 se je cerkev razklenila, tako da je ostal na prvotnem mestu le \u0161e zvonik in del ladje. Z gradnjo nove cerkve po na\u010drtih dunajskega arhitekta so pri\u010deli leta 1903, \u017eupnik je bil tedaj Franc Vrhov\u0161ek, kon\u010dali pa leta 1905.<\/p>\r\n

\"\"<\/p>\r\n

Leta 1974 je bilo cerkvi z zahodne strani prizidano preseljeno svibensko \u017eupni\u0161\u010de. Med ve\u010djimi cerkvenimi obnovitvenimi deli v letih 1994\/95 je spodnji del \u2013 obok in zadnjo steno \u2013 zvonika Ludvik Kos prekril s freskami sv. Dru\u017eine, zahodno zunanjo stran s sv. Antonom Pu\u0161\u010davnikom. Stara Marjetina kapelica tik ob cerkvi je bila podrta in zgrajena nova bli\u017ee glavni cesti, kip zavetnice pa je bil \u017ee odtujen.<\/p>\r\n

\"\"<\/p>\r\n

Notranj\u0161\u010dino sedanje cerkve zna\u010dilno gradi osemkotna ladja, ki jo pokriva kupola. Glavni oltar sv. Marjete, zlati stranski oltar Matere bo\u017eje (17. stol) in oltar sv. Antona Padovanskega, slika na platnu sv. Andreja, ki jo je leta 1732 naslikal Valentin Metzinger, slika Vstalega Kristusa z apostolom Toma\u017eem ter klopi iz ljubljanske fran\u010di\u0161kanske cerkve pa so njen najve\u010dji okras.<\/p>\r\n

\r\n\r\n<\/p>\r\n

 <\/p>\r\n

<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Jagnjenica, vas s 290 prebivalci in cerkvijo sv. Marjete, izpri\u010dano eno najstarej\u0161ih svibenskih podru\u017enic, se razteza ob obeh straneh re\u010dice Sopote in vzdol\u017e poto\u010dka Gla\u017eutnice. Na zahodu je vpeta v slikovito svibensko vi\u0161avje, na severu se nad njo dviguje podalj\u0161ano kumsko pogorje, na jugu jo omejuje gozdnata Jatna, na vzhodu se\u017ee do razlo\u017eenega \u017debnika. V […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":41,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-46","page","type-page","status-publish","hentry"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack-related-posts":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zupnija-svibno.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/46","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zupnija-svibno.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/zupnija-svibno.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-svibno.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-svibno.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=46"}],"version-history":[{"count":17,"href":"https:\/\/zupnija-svibno.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/46\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":547,"href":"https:\/\/zupnija-svibno.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/46\/revisions\/547"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-svibno.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/41"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zupnija-svibno.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=46"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}