Oznanila – novice

Letos beremo prisrčne šmarnice z naslovom Romarji upanja, ki jih je izdala Založba Salve. Njihova avtorica je Sara Jagrič Munih. Spremljamo šestčlansko družino na nepozabnem romanju v Rim, kamor se odpravijo na pobudo mame, ki je pred 25 leti tam molila za svojega bodočega moža in družino ter se zaobljubila, da se bo ob jubileju vrnila v zahvalo. Med njihovim majskim potovanjem z avtodomom spotoma spoznamo njihove štiri otroke, Hano, Emanuela ter dvojčka Frana in Karlo, pred katerimi so pomembni dogodki: birma in prvo sveto obhajilo. Vabljeni k spremljanju!

Konklave je za 267. rimskega škofa izvolil kardinala Roberta Prevosta, ki si je nadel ime Leon XIV. Novi papež je Američan, star je 69 let. Je prvi ameriški papež.

Robert Francis Prevost se je rodil 1955 v Chicagu (Illinois). Ima dva brata. Po diplomi na Malem semenišču avguštinskih očetov leta 1973 je diplomiral iz matematičnih znanosti in leta 1977 pridobil licenciat iz filozofije na Univerzi Villanova v Filadelfiji. Istega leta je vstopil v noviciat reda svetega Avguština v Saint Louisu in leta 1981 položil slovesne zaobljube. Naslednje leto je na Katoliški teološki zvezi v Chicagu pridobil diplomo iz teologije. V duhovnika je bil posvečen 19. junija 1982 v Rimu (kjer je na Angeliku študiral kanonsko pravo). Leta 1985 je začel svojo prakso v Peruju, kjer je služil kot kancler škofije Chulucanas in pomočnik župnika sostolnice Svete Družine v Nazaretu. Funkcije je zasedal do leta 1986. Naslednje leto je na Papeški univerzi »Sv. Tomaž Akvinski« doktoriral s tezo: Vloga lokalnega priorja v redu sv. Avguština iz kanonskega prava. Prav tako je bil leta 1987 izvoljen za direktorja poklicev in direktorja misij avguštinske province v Olympia Fields v Illinoisu. Leta 1988 je bil poslan v perujsko misijo Trujillo kot vodja skupnega vzgojnega projekta avguštinskih kandidatov vikariatov Chulucanas, Iquitos in Apurímac. Tam je bil prior skupnosti (1988–1992), vodja formacije (1988–1998) in učitelj zaobljubljenih (1992–1998). V nadškofiji Trujillo je bil tudi sodni vikar (1989–1998), profesor kanonskega prava, patristike in morale na višjem semenišču »San Carlos y San Marcelo«. Leta 1999 je bil izvoljen za provincialnega priorja province »Mati dobrega sveta« (Chicago). Po dveh letih in pol ga je generalni kapitel izvolil za generalnega priorja. Leta 2013 se je vrnil v rodno provinco (Chicago), da bi bil učitelj zaobljubljenega in provincialnega vikarja; položaje, ki jih je opravljal, dokler ga papež Frančišek 3. novembra 2014 ni imenoval za apostolskega upravitelja škofije Chiclayo (Peru). Nato je 12. decembra v katedrali Santa Maria in Chiclayo prejel škofovsko posvečenje. Papež Frančišek ga je leta 2015 imenoval za škofa Ayacucha. Od leta 2018 do leta 2023 je bil drugi podpredsednik Perujske škofovske konference, znotraj katere je bil predsednik Komisije za kulturo in izobraževanje ter član ekonomskega sveta. Leta 2020 je bil imenovan tudi za apostolskega administratorja Callaa, ki ga je opravljal do leta 2021. Od 30. januarja 2023 je bil prefekt Dikasterija za škofe in predsednik Papeške komisije za Latinsko Ameriko. 30. septembra 2023 je bil Robert Prevost sprejet v kardinalski zbor.
 

Papež Leon XIV. – prvi pozdrav in nagovor na balkonu bazilike sv. Petra po izvolitvi

Mir z vami vsemi! Bratje, sestre, predragi, to je prvi pozdrav vstalega Kristusa, Dobrega pastirja, ki je dal svoje življenje za Božjo čredo. Tudi jaz bi rad, da bi ta pozdrav miru vstopil v vaša srca, dosegel vaše družine. Vsem ljudem, kjerkoli že so, vsem ljudstvom, vsej zemlji, mir z vami. To je mir vstalega Kristusa, razorožen mir in ki razorožuje, ponižen in vztrajen mir. Prihaja od Boga, Boga, ki nas vse brezpogojno ljubi. Še vedno imamo v ušesih tisti šibek, a vedno pogumen glas papeža Frančiška, ki je blagoslovil Rim. Papež, ki je blagoslovil Rim, tisto jutro na velikonočno nedeljo, blagoslovil svet, ves svet. Naj nadaljujem z istim blagoslovom. Bog nas ljubi. Bog vas vse ljubi in zlo ne bo prevladalo. Vsi smo v Božjih rokah. Zato brez strahu, združeni, z roko v roki z Bogom in drug z drugim, pojdimo naprej. Smo Kristusovi učenci. Kristus gre pred nami. Svet potrebuje njegovo luč. Človeštvo ga potrebuje kot most, da ga lahko dosežeta Bog in njegova ljubezen. Pomagajte tudi nam, drug drugemu graditi mostove z dialogom, s srečanji, ki nas vse združujejo, da bi bili eno ljudstvo, ki vedno živi v miru. Hvala papežu Frančišku. Rad bi se zahvalil tudi vsem svojim bratom kardinalom, ki so me izbrali za Petrovega naslednika in da hodimo skupaj z vami kot združena Cerkev, vedno iščoč mir, pravičnost, vedno si prizadevajoč delati kot moški in ženske, zvesti Jezusu Kristusu, brez strahu, da bi oznanjali evangelij, da bili misijonarji. Sem sin svetega Avguština, avguštinec, ki je rekel: »Z vami sem kristjan in za vas škof.« V tem smislu lahko vsi skupaj hodimo proti domovini, ki nam jo je pripravil Bog. Poseben pozdrav rimski Cerkvi. Skupaj moramo iskati, kako biti misijonarska Cerkev, Cerkev, ki gradi mostove dialoga, vedno odprta za sprejemanje, kot je ta trg, z odprtimi rokami za vse, vse tiste, ki potrebujejo našo dobrodelnost, našo prisotnost, dialog, ljubezen. In če mi dovolite pozdrav, kjer je verno ljudstvo spremljalo svojega škofa, delilo svojo vero in dalo toliko, toliko, da bi sledilo verni Cerkvi Jezusa Kristusa. Vsi vi, bratje in sestre iz Rima, Italije, vsega sveta, želimo biti edina Cerkev, Cerkev, ki hodi, Cerkev, ki vedno išče mir, vedno išče ljubezen, vedno poskuša biti blizu, še posebej tistim, ki trpijo. Danes je dan prošnje k Pompejski Materi Božji. Naša mama Marija si vedno želi hoditi z nami, ostati blizu, pomagati nam s svojo priprošnjo in svojo ljubeznijo. Potem bi rad molil skupaj z vami. Molimo skupaj za to novo poslanstvo, za vso Cerkev, za mir v svetu in prosimo za to posebno milost Marijo, našo Mater.

Zdrava Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob uri naše smrti. Amen.

https://katoliska-cerkev.si/izjava-predsednika-ssk-dr-andreja-sajeta-na-tiskovni-konferenci-ob-izvolitvi-papeza-leona-xi

Foto: Vatican Media

Na god sv. Florjana, na Florjanovo nedeljo, 4. maja, so se pri t. i. gasilski maši v župnijski cerkvi v Svibnem zbrali gasilci društev Svibnega in Jagnjenice. Skupno enainštirideset – med njimi tudi ministranti in nekateri pevci v gasilskih uniformah, ki so z branjem beril in uvodi v posamezne mašne dele ter petjem aktivno sodelovali pri maši. Hvaležno so se spomnili tudi preminulih gaslicev v preteklem letu: Adija Šketakota, Vinka Mesca in Ivana Celestina. K maši pa so v procesiji prinesli tudi kip sv. Florijana, ki krasi kapelico poleg gasilskega doma sredi vasi. Tam so po maši nadaljevali s praznovanjem, druženjem.

Gasilsko društvo Svibno (vključuje zaselke KS Svibno s 365 prebivalci), ustanovljeno leta 1983, šteje 172 članov, od najmlajših do veteranov. Predsednik je Uroš Damiš, poveljnik Gašper Kmetič. Gasilsko društvo Jagnjenica (vključuje zaselke KS Jagnjenica s 333 prebivalci), ustanovljeno leta 1946, šteje 205 članov. Predsednica je Lucija Prašnikar, poveljnik Matjaž Šuligoj. Največja intervencija obojih lansko leto je bila ob katastrofalnem neurju s točo, ki je najbolj prizadel Počakovo, Studence in Jagnjenico.

Zbrali smo se ob prazniku svetega Florijana, mučenca in nebeškega zavetnika, ki ga še posebej častijo gasilci, pa tudi vsi, ki zvesto in pogumno skrbijo za varnost in pomoč bližnjemu. Sv. Florjan je s svojim življenjem in mučeniško smrtjo pričeval za vero, resnico in sočutje. Njegov zgled nas spodbuja, da tudi mi živimo pokončno, pogumno in predano služimo drug drugemu – še posebej v trenutkih preizkušenj.

V tej sveti daritvi se želimo Bogu zahvaliti za vse, ki po Florjanovem zgledu nesebično služijo skupnosti, in prositi za varstvo vseh gasilcev ter vseh, ki tvegajo svoje življenje za varnost drugih. Naj nam današnja maša poglobi vero in okrepi srce v ljubezni do Boga in bližnjega.

Viktorija Žonta, uvod v mašo

Morda se danes, v tej povezanosti s poslanstvom gasilstva in v povezanosti s sv. Florjanom vendarle vsaj za trenutek zavemo, kako nas nesreča lahko poveže, pripelje človeka k sočloveku. Naj nas in ostale naše farane poveže tudi ljubezen in prijateljstvo v miru. Podelimo si osebni mir, ki naj nas zaznamuje, povezuje, nagrajuje. Mir s teboj!

Ema Novak, pozdrav miru

Sveti Florjan

Pozdravljen bodi, svet Florjan,

za varuha si nam izbran.

Pred ognjem in poplavami

naj bomo vedno varni mi.

Ti bil si sveti mučenik,
sedaj nam bodi pomočnik.
Obvaruj ognja nas in zla,
sedanjega in večnega.

Gasilcem si zavetnik zdaj,
v nevarnosti pogum jim daj.
V nesreči vsem pomagajo,
nikdar naj ne omagajo.

Kadar na svetu je lepo
in pa takrat, ko je hudo:
zaupaj Bogu, o kristjan
in ti nas varuj svet Florjan.

Metod Kavšek, zahvala po obhajilu

Na koncu se zahvaljujem vsem prisotnim in drugim neprisotnim gasilcem iz obeh naših društev in predstavnikom sosednjih društev, ki ste v lanskem in letošnjem letu opravljali svoje delo pošteno in zavzeto ter reševali skupno dobro! Naj Vas Bog še naprej – tudi po posredovanju vašega nebeškega zavetnika sv. Florjana – spodbuja, hrabri in varuje, da bi vaše služenje bilo še naprej izraz plemenitosti in človeškega dostojanstva! Hvala Vam tudi za sodelovanje pri maši!

Janez Jasenc, župnik, zahvala pri maši
 

V četrtek, 1. maja, so na Jagnjenico znova tradicionalno poromali iz Podkuma po davni zaobljubi za zdravje pri živini. Sv. Anton Puščavnik, zavetnik živinorejcev, namreč krasi tukajšnji stranski oltar Marjetine cerkve. Nekoč v preteklosti je kuga pomorila njihovo živino in to je nagnilo Šentjurčane k romanju, prvi maj pa ni bil tedaj praznik v današnjem pomenu. Hodili so v veliki procesiji z župnikom, z njim še po drugi svetovni vojni, nosili bandero ter peli litanije ali molili rožni venec. Sledil je premor, na kar je romanje v zadnjih desetletjih z župnikom Jožetom Erjavcem in nasledniki zopet oživelo. Letos se je na peš, tudi molitveno pot podalo le šest romarjev, drugi so se pripeljali z avti. Župnik Janez Jasenc, ki soupravlja tudi župnijo Šentjurij-Podkum, je daroval mašo, združeno s majsko pobožnostjo šmarnic. Prve šmarnice v župniji Svibno, pri sv. Janezu, so se brale leta 1889. Po maši je po običaju sledila pogostitev romarjev.

 

»Novo cerkev« sv. Janeza Evangelista na Počakovem na mestu stare, ki jo omenja že Janez Vajkard Valvasor (zgrajena leta 1646), je 22. aprila 1956 posvetil ljubljanski škof Anton Vovk, sploh prvo v svoji škofovski službi. Kronika župnije Svibno navaja, bili so mlaji in belo oblečena deklica z ljubko pesmico je izročila škofu – posvečevalcu šopek belih nageljnov. Pri maši se je poleg škofa in župnika Leopolda Povšeta zbralo 11 duhovnikov. Slovesnost je trajala tri ure. Tega dne je rahlo deževalo kot ob blagoslovitvi cerkve 9. oktobra 1881. Škof Vovk je kot prvo poudaril, da je vsaka cerkev postavljena zaradi maše. Z žegnanjem se spominjamo prav ali še posebej posvetitve podružnične počakovske cerkve – dolga leta je bila sožupna, njen patron sv. Janez Evangelist goduje namreč 27. decembra. Žegnanje je bilo danes, na belo nedeljo, 27. aprila. Mašo je daroval župnik Janez Jasenc.

Tudi jaz, prejšnji župnik Mirko Turk, domačin Anton Ferlic in dekan Miro Bergelj, Vam želimo obilo velikonočnega veselja, miru in zadovoljstva. Skupno se zahvaljujmo Gospodu za čudež darujoče ljubezni na križu, častne smrti in veličastnega vstajenja!

Janez Jasenc, župnik

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Največji čudež in temelj naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Praznik veselja in upanja.

Luč vstajenja korak za korakom razsvetljuje pot.

papež Frančišek

Velikonočno jutro nam je znova prineslo  staro in vedno novo sporočilo: »Kristus je vstal!« 

Benedikt XVI.

»Vstajenje našega Gospoda Jezusa Kristusa zaznamuje novo življenje tistih, ki Vanj verujejo. In to skrivnost njegove smrti in vstajenja morate globoko spoznati ter jo obnavljati v svojem življenju«

sv. Avguštin

Velika noč prinaša veselo novico, da je bilo zlo že premagano, čeprav se zdi, da gredo stvari v svetu na slabše. Velika noč nam omogoča, da odločno izjavimo, da naš Gospod hodi z nami po poti, čeprav se zdi, da je Bog zelo daleč in da nas vsrkava toliko majhnih resničnosti. […] Veliko je žarkov upanja, ki mečejo luč na pot našega življenja«

Henri Nouwen

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Največji čudež in temelj naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Praznik veselja in upanja. Vrhunec velikega tedna (od cvetne nedelje), velikonočnega tridnevja, ki se prične z velikim četrtkom.

Veliki četrtek

Na veliki četrtek dopoldne škofje skupaj z zbranimi duhovniki in verniki v stolnih cerkvah slovenskih škofij darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po sveti krizmi – oljčnem olju, nad katerim škof zmoli posvetilno molitev. Olje posvečuje le škof, obred posvetitve pa se opravlja enkrat na leto. Duhovniki pri krizmeni maši tudi obnovijo duhovniške obljube.

Maša na veliki četrtek zvečer spominja na Jezusovo zadnjo večerjo, ustanovitev evharistije in službenega duhovništva. Verski obredi velikega četrtka lahko vključujejo tudi umivanje nog, kot je to storil Jezus Kristus apostolom. Med mašo zvonovi utihnejo, na koncu se z oltarjev odstrani okrasje, Najsvetejše se prenese v tabernakelj na stranskem oltarju (ječo), pred katerim poteka češčenje vernikov.

Veliki petek

Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Dan tišine in češčenja, strogega posta. Edini dan v letu, ko ni maše. Obredi velikega petka so najstarejša in najbolj častitljiva dediščina starokrščanskega bogoslužja in pobožnosti. Opravilo velikega petka ima tri dele. Začne s v tišini s počastitvijo Najsvetejšega v stranskem oltarju. Sledi bogoslužje Božje besede: branje beril in pasijona ali poročila o Jezusovem trpljenju ter prošnje. V drugem delu častimo križ. V tretjem pa je obhajilni obred. Tudi na ta dan naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago.

Velika sobota

Velika sobota je dan zmede učencev, pretresenih zaradi smrti njihovega Učitelja. Jezus je v grobu. Cerkev tiho premišljuje pomen Kristusovega trpljenja in smrti za nas. Z vigilijo na veliko soboto zvečer pa se slavi Kristusovo vstajenje. Vigilija vključuje bogoslužje ognja s prižigom velikonočne sveče, ki se v procesiji nosi v cerkev; bogoslužje Besede z branji beril iz Stare zaveze in Nove zaveze, ki ponavljajo glavne dogodke zgodovine odrešenja; oglasijo se zvonovi; krstno bogoslužje, pri katerem verniki obnovijo obljube svojega krsta; pogrne se oltar; z evharističnim bogoslužjem slavimo Kristusovo zmago nad smrtjo in njegovo stalno navzočnost med svojimi učenci in posnemovalci v znamenju kruha in vina. Že zjutraj pa je blagoslovitev ognja in vode, čez dan blagoslovitev velikonočnih jedil.

Papež Frančišek:

Vigilija nas spominja, da luč vstajenja korak za korakom razsvetljuje pot.

Na cvetno soboto smo se zbrali pred gasilskim domom v Svibnem. Vsak je prinesel nekaj zelenja za izdelavo butaric. Tako smo ob druženju in s skupnimi močmi hitro izdelali vsak svojo butarico. Da je delo lažje potekalo, so nam članice DKŽ Arnika spekle palačinke in ob koncu poskrbele za obilno malico.

Praznovanje cvetne nedelje smo začeli zunaj, in sicer z blagoslovom zelenja in butaric pred kapelo sv. Križa oz. spomenikom padlih v prvi svetovni vojni. Nato smo v sprevodu odšli v cerkev. Nadaljevali smo z mašo, branjem pasijona in aktivnim sodelovanjem veroučencev s petjem in prošnjami. Ob koncu maše smo se družili še zunaj in dokumentirali naše izdelke. Ob tem smo se tudi posladkali, saj je gospod župnik poskrbel, da so bili izdelovalci butaric za svoje delo nagrajeni.

Monika Novak