
Svibno, kjer se prepletata idilika pokrajine in trdota življenja, je razloženo na sedlu med Grajskim hribom in Legnanskim vrhom. Na Svibnem živi 151 prebivalcev, delavskega, obrtniškega in kmečkega stanu, ki so tako ali drugače vpeti v župnijsko in družbeno dogajanje.
Od desetih krajevnih društev, organizacij in ustanov imajo najdaljšo zgodovino osnovna šola, enota Rdečega križa, prosvetno in gasilsko društvo ter cerkveni pevski zbor. Ljudski pevci dopolnjujejo opevano tradicijo petja v kraju. Društvo kmečkih žena Arnika je odraz vsestransko ustvarjalnega kmečkega življa.

Na daljše obdobje občine Svibno v 19. in 20. stoletju spominja dragocena zapuščina obeh županov, Antona Bervarja in Josipa Povšeta. Grajsko pobočje krasita klasično nahajališče kranjskega šebenika in krožna procesijska pot.
Skozi Svibno in okolico vodi Turistično-zgodovinska gozdna učna pot. Ajdov grob, rimska cesta, žegnanski studenec, Jeračeva stebrasta smreka, zimsko smučišče, etnološka zbirka pri Ključevškovih, verska znamenja, nekdanje župnišče na Pristavi, stoletno domovanje svibenskih župnikov, župnijska cerkev in podružnična cerkev sv. Janeza Evangelista, prva svibenska šola v mežnariji so njegova čudesa, dragoceni pomniki bogate preteklosti in veljave, ponos in trajna zakladnica faranov in krajanov.

Farna cerkev sv. Križa so pozidali gospodje Svibenski verjetno že v 12. stoletju kot lastniško cerkev in imeli nad njo patronat. Valvasor je zapisal: »To potrjujejo tudi okenska stekla (v cerkvi), na katerih vidimo naslikane osebe v naravni velikosti in v popolnem oklepu, ki imajo na šlemih in čepicah takšna peresa, kakor jih imajo svibenski gospodje v grbih na svojih čeladah.« Leta 1276 je znana prva omemba cerkve sv. Križa.


Od opreme v cerkvi so največjega pomena baročni glavni oltar sv. Križa, na stranskem oltarju gotska Sočutna iz okoli 1415, zgodnjebaročna podoba sv. Notburge, v baročni tradiciji na platnu naslikan križev pot, glažutarski lestenec, freskirana krstilnica, zakristijska vrata iz turških ščitov, v zvoniku mali bronastizvon iz leta 1712. Cerkev je bila v celoti obnovljena leta 1995, podporni pokopališki zid na zahodni strani leta 2008. V letih 2010/12 je dobila nove klopi, tlak, razsvetljavo in ozvočenje, spovednico, daritveni oltar in ambon ter belež notranjščine. Dostojno obnovljeno svetišče predstavlja najlepšo izkaznico in razglednico župnije in kraja.