H Gospodu je odšel Vinko Guna (21.11.1947- 2.10.2026), nekdanji župnik v Svibnem.
Vinko Guna se je kot četrti od skupno osmih otrok rodil 21. novembra 1947 v Karlovici v župniji Velike Lašče. Osnovno šolo je obiskoval v Karlovici, Velikih Laščah in Mengšu. Srednjo šolo je naredil v Vipavi, v semenišču, študij na teološki fakulteti v Ljubljani. Sredi študija je odslužil vojaški rok. Kot mlad vojak je bil leta 1967/68 tudi med statisti filma Bitke na Neretvi.
Novo mašo je pel leta 1973 v Mengšu. Kot kaplan je služboval v Tržiču in Ribnici ter kot župnik v Svibnem (po odhodu župnika Cirila Bergleza). Ko je bil leta 1990 premeščen v Adlešiče v Beli Krajini (za njim je v Svibno prišel za župnika Janez Očkon), v upravljanju imel tudi faro Preloka.
Med Adlešičani je ostal tudi po upokojitvi. Negoval je svoje številne hobije. Rad je kmetoval, redil živali, bil strasten ribič, gobar ter pohodnik, pa tudi kinolog. Zadnje leto je preživel v domu pri sestrah Corpus Christi v Čatežu ob Savi. Pokopan je bil v Adlešičih.
V župniji Svibno je bil od 5. oktobra 1980 do 15. avgusta 1990. V njegovem času so župnijsko cerkev injekcirali in zvezali z železnimi palicami, na stenah naredili nov omet, obnavljali nekatere freske, naredili nove okvirje Križevega pota, jo elektrificirali, poslikali leseni strop in uredili strelovod. Zunanja vrata zakristije so se zopet odprla. V jagnjeniško cerkev so bila vzidana nova kovinska okna. Obnovitev strehe na župnišču. Pridobljen je bil telefon. Prebarvani so bili zvoniki. Jagnjeniški pa je bil dodatno stabiliziran, ker se je nagibal. Bila so še druga za takrat potrebna dela. Leta 1986 je bil misijon. Vodila sta ga jezuita p. Franc Šetar in p. Alojz Markelj.
Precej se je posvečal odnosu do ljudi. Še danes se ga spominjajo po pristnem prijateljskem odnosu. Nekatere je okoli sebe zbiral v Župnijskem pastoralnem svetu. Ostarele in onemogle je obiskoval ob prvih petkih. Vsako leto so odšli na župnijsko romanje. Farane je povezoval v enotno skupnost. Prizadeval se je za urejene odnose z vsemi. Prav je, da se ga še dolgo spominjamo in zanj molimo.