Od 7. do 13. julija je v Svibnem potekal oratorij za otroke 2025.
Prvi oratorijski dan, 7. julija
Oratorijski teden smo animatorji otvorili že ob zgodnji jutranji uri in s pripravljenimi potrebščinami pričakali najmlajše. Le-ti so svoja vsakdanja oblačila kaj hitro zamenjali z modrimi oratorijskimi majicami in se opremili s toplimi puloverji, saj nas je presenetil dež. Navkljub slabemu vremenu smo si dan popestrili z različnimi bansi, uvodno igro, katehezami, molitvami, ustvarjalnimi delavnicami, se pogreli z makaronovim mesom in dan zaključili z označen uspešno.
Drugi oratorijski dan, 8. julija
Za udeležence in animatorje imel prav posebno presenečenje – pičlih 15° C in deževno vreme. Nič zato, dolgčas smo pregnali z bansi, katehezami in molitvijo pod okriljem strehe cerkve in telovadnice. Okolico smo popestrili s pisanimi dežniki in barvitimi zapestnicami, ki so jih otroci čisto sami napravili na delavnici. Velike igre so med stene športne dvorane naselile tekmovalnost in navdušenost. Dan smo zaključili z okusnim tiramisujem, ki je bil izkupiček kratke kuharske delavnice prvega dne, se Gospodu zahvalili za lepo preživet dan in ob spustu zastave ponovili himno.
Tretji oratorijski dan, 9.julija
Nihče si ne bi mislil, kako hitro minevajo naši dnevi – že smo skoraj čez polovico poletnega oratorija. Tretji dan nas je pričakalo sonce in prijetna toplina, zato smo sedežno klop zamenjali z odejo na travi. Otroci so ob ogledu dramskega prispevka animatorjev na katehezah razvozlali uganko darovanja in medsebojne pomoči, sledilo pa je odlično kosilo. Kot smo do sedaj že vajeni, je med griči odmeval otroški glas s petjem bansov, himne in ostalih pesmi. Posladkali smo se tudi s palačinkami in drug drugemu nasmeh na obraz narisali z ustvarjalnimi risbicami ter se težkih src poslovili, si obljubili, da se naslednji dan vidimo ponovno.
Četrti oratorijski dan, 10. julija
Četrti dan oratorija je bil rezerviran za izletno dogodivščino s poletnimi oblačili, saj nas je na nebu pričakalo toplo julijsko sonce. Preden smo se podali na Celjsko kočo, smo se udeležili svetem maše. Pot je terjala dobri dve uri hoje, katero smo obarvali z brenkanjem na kitaro in preskakovanjem stopnic. Navkljub bregu, ki je predstavljal velik izziv za najmlajše, smo vsi osvojili kočo s 652m nadmorske višine. Za spodbudo si bili otroci nagrajeni z rogljiči, sirovimi štručkami in sokom, najbolj veseli pa so bili poletnih sani – letnega sankališča Bob kart. Dan smo zaključili s povratno avtobusno vožnjo, ki jo je spremljalo lahno smrčanje utrujenih izletnikov.
Peti oratorijski dan, 11. julija
In že je petek, s tem konec delovnega tedna, pred ‘oratorijanci’ pa sta le še dva dneva zabave. Jutro smo začeli z bansi in himno, se premaknili v cerkev na ogled predstave, kateri je sledil pogovor o le-tej in molitev. Otroci so se, kot že vajeni, razdelili v katehetske skupine in čas namenili poglobljenemu pogovoru o odpuščanju. Ker smo za to porabili vse svoje moči, smo se posladkali z lubenico in napolitankami, temu pa so sledile še delavnice, na katerih so se preizkusili v različnih ročnih spretnostih. Na žalost nas je spremenljivo vreme presenetilo in smo kopalke zamenjali za kratke hlače ter se podali na aktivno nalogo z izzivi okrog gradu. Preostali čas smo namenili igranju in petju himne, nato pa smo pospravili in se poslovili.
Šesti oratorijski dan, 12. julija
Šesti in zadnji oratorijski dan je prinesel konec skupnemu druženju. Otroci so se spet preizkusili v bansih in ustvarjalnih delavnicah, nasitili pa smo se s priokuskom italijanske kulinarike – slavnostno pico. Ogledali so si novo dramsko igro, ki je napeljala na pomen svetnikov in pomena priprošnje le-tem. Velika igra je bila danes drugačne sorte – namesto športnih spretnosti so se otroci pomerili v ustvarjalnosti in izvirnosti pri pripravi nove svibenske oratorijske zastave. Čeprav so bile vse čudovito lepe, je zmagala najboljša; v prihodnjem letu bo zamenjala tedanjo. Zmagovalci so bili nagrajeni s piškoti in balončkom, ostali pa smo se posladkali s sladoledom.
Sedmi oratorijski dan, 13. julija
Teden smo zaključili s slovesno mašo, po sosednjih gričih pa je odmevalo bučno petje otrok. S skupnimi močmi smo se pripravili z zahvalami in prošnjami ter uvodi v različne dele maše, otroci pa so jih prebrali. Potočilo se je tudi nekaj solza žalosti ob razhodu, veselimo pa se prihodnjega leta. Otroci, animatorji že kujemo načrte za prihodnje snidenje!
Ajda Hudoklin
