Cerkev sv. Janeza Evangelista na Počakovem (naselje se prvič omenja leta 1267 v urbarju deželnoknežjih posesti na Štajerskem iz časa kralja Otakarja II. Pfemysla) je najmlajša svibenska podružnica, vendar po pomenu na prvem mestu. Ne le po legi, saj je od farne cerkve sv. Križa oddaljena le dober kilometer ter stoječa na dostopnem in razglednem mestu, na slemenu med Legnanskim vrhom in Magolnikom, marveč tudi po vlogi, ki jo je odigrala v razgibani preteklosti.
Po kmečkem uporu leta 1635 so se svibenski župniki naselili na Zgornjem Počakovem, po vsej verjetnosti v več poslopjih v smeri proti Kotam. Novo župnišče na Pristavi je bilo zgrajeno (dvonadstropno, klasicistično fasadirano) šele dve stoletji pozneje (leta 1844), in sicer na mestu domnevno poprejšnje Zoisove hiše. Leta 1973 je bilo z gospodarskim poslopjem prodano in naslednje leto zgrajeno novo ob podružnični cerkvi sv. Marjete na Jagnjenici. Nekdanje župnišče, zdaj v zasebni lasti, je bilo obnovljeno v letih 2005/08.
Ob pristavskem župnišču j e stala že od 1. polovice 17. stoletja (leta 1646) dalje manjša zgodnje baročna cerkev z lesenim zvonikom. Leta 1881, v času župnika Andreja Ramovša, je bila podrta in zgrajena in blagoslovljena nova, večja cerkev sv. Janeza. Od tedaj se je težišče cerkvenega življenja in dela od farne cerkve preneslo k tej cerkvi. Leta 1956 je ljubljanski škof Anton Vovk slovesno posvetil kot sožupnijsko cerkev, vendar je že naslednjih letih znova pridobila na veljavi župnijska cerkev v Svibnem.
Počakovsko cerkev krasijo glavni oltar sv. Janeza Evangelista, delo celjskega podobarja Ignacija Oblaka, stranski oltar lurške Matere božje, Oblakova prižnica, Heindlov križev pot in orgle z lično omaro, vse iz 19. stoletja. Zadnjič, temeljito obnovljena je bila leta 1994 (župnik Janez Očkon).
Ob cerkvi je nekoč stala tudi mežnarija, v kateri je stanoval kaplan. V njej je delovala prva svibenska šola (1871), po dograditvi nove šole v Svibnem leta 1916 pa se je v njej poučeval le še verouk.
