Danes obhajamo binkošti, praznik luči, moči in novega življenja. Danes je že petdeset dni po velikonočnem jutru. Tako kot so bili takrat 50 dni po Jezusovem vstajenju prestrašeni njegovi učenci zbrani v dvorani zadnje večerje in se je nadnje spustil Sveti Duh. Prišel je kot silovit vihar, ki odpihne strah, in kot ognjeni jeziki, ki ogrejejo srce za pričevanje.
Naša župnija je vihar Svetega duha letos doživela tudi ob dnevu svete birme. In tudi danes smo se zbrali in bodimo kot prva skupnost. Vsak s svojimi skrbmi, morda z nemirom ali negotovostjo. Sedaj imamo priložnost, da na stežaj odpremo vrata svojih src. Prosimo Tolažnika, naj pride v naše globine. Naj s svojo roso osveži to, kar je v nas suhega, naj ozdravi to, kar je ranjenega, in naj v nas znova prižge ogenj Božje ljubezni. Da bomo znali vedno držati skupaj in biti neločljivo povezani v dobrem; vedno znali iskreno odpuščati; bili ljudje upanja in prinašalci miru. In se Bogu zahvalili za velika Božja dela.
(Iz uvoda v mašo in prošenj) T. K.
