Na 6. velikonočno nedeljo, na nedeljo turizma in papeško nedeljo, 10. maja, je župnijska cerkev na Svibnem v molitvi in priprošnji zažarela že ob 3. uri zjutraj:
»Dragi romarji, bratje in sestre! Zbrali smo se v zgodnjih jutranjih urah, ko se dan še ne prebuja, da bi stopili na pot proti našemu cilju – hribčku miru, Marijinemu svetišču na Zaplazu. Vsako romanje je podoba našega življenja: ima svoj začetek, svojo pot z vzponi in padci ter svoj jasen cilj. Danes na pot ne stopamo le s svojimi nogami, ampak predvsem s svojim srcem. Vsak izmed nas s seboj prinaša svoj nahrbtnik – ne le tistega z malico in vodo, temveč nahrbtnik svojih osebnih prošenj, zahval, skrbi in upanj.«
Štirinajst romarjev se je podalo preko Magolnika, Radgonice, Dobovice do Kala, kjer je romarje po desetih kilometrih hoje gostoljubno pričakal rojak Stanko Kmetič s svojo harmoniko. Po okrepčilu smo pot nadaljevali preko Dol pri Litiji in Brezovega do Moravške Gore, kjer sta se združili skupini pešromarjev Podkuma in Svibnega, ki mata za župnika istega duhovnega pastirja, Janeza Jasenca. Skupina Svibnega je štela nadobudneže od sedem pa do malo nad petdeset let starosti. Najmlajši so imeli zadolžitev, da so opazovali in ustavili skupino ob vsakem znamenju, kapelici ali cerkvici. Sledila je kratka spodbuda k izrekanju prošenj, molitvi, tudi prepevanju ali le spoštljivem prekrižanju. Pot je nato vodila preko Gabrovke do Tlake, kjer se je utrujenost že pokazala in je bil dobrodošel počitek. Z bogatim in po taki poti še kako okusnim okrepčilom sta postregla Magda in Viktor Resnik.
Sledila je še zadnja ura do cilja. Z zaključkom preko gozda in travnika po Levstikovi poti. V vzponu iz Čateža na Zaplaz je bil dobrodošel oblaček, ki je delno zastiral močno sonce, da je laže stekel zadnji enaindvajseti kilometer. Mlajši udeleženec si je v tem vzponu olajšal dušo z izjavo: »Tako daleč pa nisem šel še nikoli peš k maši.«
Ob 10.uri so se oglasile mogočne orgle in naznanile pričetek maše, ki jo je daroval župnik in rektor svetišča Marko Japelj. Ob koncu maše je vsem romarjem izkazal pozornost s pozdravom.
Po takem doživetju človek začuti drugačen stik z božjimi skrivnostmi. Bogu hvala za doživetje, varen korak, vzdržljivost in gostoljubne družine ob poti.
T.K.
Foto: Lenart Novak
