V ponedeljek, 27. aprila, je v župnijski cerkvi Povišanja sv. Križa na Svibnem med slovesno mašo sedem birmancev in birmank prejelo zakrament svete birme: Tina Šunta, Ajda Tratar, Monika Novak, Tia Rupnik, Izidor Lazar, Ferenc Muri in Miha Kosem.
Birmovalec je bil ljubljanski pomožni škof dr. Franci Šuštar, župnik Janez Jasenc, katehistinja Ana Novak.
Slavje je povzdignilo vrh tega še sodelovanje birmancev, botrov in staršev, izbrano petje župnijskega pevskega zbora in nadvse okrašena cerkev.
“… Zato smo veseli in zato smo zbrani, ker želimo živeti polnost življenja. Ne samo životariti, živeti v strahu, ampak živeti polno življenje z upanjem na večnost. Da bomo enkrat celo večnost tako živeli. In zato, dragi brate in sestre, se še posebej oziram danes na očete in matere, ki ste sprejeli vero v svoje življenje, v svoje srce in jo oznanili tudi naslednjim rodovom, vašim otrokom. Še posebej ste danes tukaj v središču pozornosti starši birmancev in birmank, ker ste vero, ki ste jo prijeli, za katero ste rekli, da boste svojo otroke vzgajali v veri, da bodo poznali Jezusa Kristusa in živeli kot binkoštni kristjani. To ste obljubili pri krstu in ste svojo obljubo tudi držali. Hvala vam za to.
In naj Gospod še naprej utrjuje, blagoslavlja vaše prizadevanje, starševsko ljubezen in vaše prizadevanje za vero v vaši družini. Danes bodo birmanci, birmanke sami izpovedali vero in se še prej odpovedali hudemu duhu, kot da bi sami naredili pogodbo z Bogom, se zavezali, ja, zdaj bomo pa mi sami tudi odgovorni za našo pot vere. Ampak kljub temu, dragi očetje in mame, vas prosim še naprej, da spremljate te mlade ljudi na tej poti vere. Saj dobro poznate, vidite jih, da so po eni strani navdušeni, po drugi strani pa tudi krhki in potrebujejo vašo pomoč. In vedite, potrebovali jo bodo skozi vse življenje. Saj dokler smo živi, nas starši spremljajo, in mame in očetje ne morejo iz svojih misli in svojega srca spustiti svojega otroka.
Vedno boste molili za njih. In vas prosim, da jim pomagate, da bi svojo pot tako usmerili, da bi hodili z Jezusom, da bi čutili Jezusa kot dobrega pastirja, da bi dobro poznali njegovo besedo. Pravi, ovce poslušajo in poznajo besedo pastirja in pastir pozna svoje ovce. In zato želimo, da bi vedno bili povezani z Jezusom, ne samo v nekaj letih tega življenja. Ko jim želite dobro, da bi bili zdravi, uspešni, srečni, prosite, da bi bili srečni celo večnost. Ne samo 50, 80, 90 let, ampak celo večnost. To naj bo vedno želja vsake mame in vsakega očeta za svojega otroka. Dragi botrce, botri, ki spremljate te mlade, na vas so se obrnili, ker vam zaupajo.
In najbrž birmanci od vas veliko pričakujejo. Pa ne mislim na kakšna darilca v današnji slovesnosti, kar je tudi prav, ampak veliko več. Ne samo, da ste danes zraven slovesno ob birmi, ampak da boste zraven tudi, ko bodo na razpotjih življenja. Ko se bodo morda znašli v kakšni krizi. Ko bodo razmišljali o odločitvi za pravi poklic. Spremljali jih boste s svojo molitvijo, kajti boter je pravzaprav tisti, ki je steber, na katerega se birmanec in birmanka lahko naslonita, kadar je kakšen vihar v življenju. Da boste močni, boste videli birmanci, kako se živi krčansko življenje, ko boste pogledali na svoje botre in botrce. Zato boter be more biti kdorkoli, ampak samo tisti, ki je veren, tisti, ki hodi k sveti maši, ki moli, ki prejema zakramente. Zato, da ima birmanec korist od njega, če ne, bi bilo brez veze.
Ampak, da ima birmanec nekaj od botra, zato gledamo danes na te duhovne darove in duhovno spremljanje. Potem pa, drage birmanke, birmanci, ko stopate na to pot in prosite za darove Svetega Duha, najbrž čutite, da jih res potrebujete. Kot so jih potrebovali apostoli na svoji poti. In šele ko so prijeli Svetega Duha, so postali zares pravi apostoli. In podobno se najbrž dogaja tudi z nami, z vsemi verniki, ki potrebujemo darove Svetega Duha…“ (iz pridige škofa dr. Francija Šuštarja)
