Velika sobota je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Pri maši beremo več svetopisemskih besedil kakor običajno, ki predstavljajo odrešenjsko zgodovino. Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij.
Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove, nekateri tudi raznesejo po domovih. Ogenj použiva, ogreva, žge, prečiščuje …, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. Ogenj simbolizira Kristusa, ki je luč sveta.
Tudi v Svibnem, pri Počakovski procesijski kapeli, tradicionalno poteka blagoslov ognja, katerega se udeležijo številni farani, posebej mladi in otroci.
Tudi blagoslov velikonočnih jedil ima posebno simboliko. Blagoslov jedil je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju.
Blagoslov velikonočnih jedil je potekal v cerkvah na Čimernem, Jagnjenici, Počakovem in v Svibnem.
