V postnem času, ki ga začenjamo s pepelnično sredo, kristjani premišljujemo o pomenu Jezusovega trpljenja. Opora v hoji za trpečim Gospodom je lahko ljudska pobožnost križevega pota.
Postaje ali upodobitve križevega pota (14), ki se nahajajo v skoraj vsaki cerkvi in kapeli (v zadnjem času umetniki upodabljajo križev pot tudi v obliki postnih jaslic), so sestavni del bogoslužnega prostora. Obstajajo pa tudi postaje in kapelice križevega pota v naravnem okolju. Legenda pripoveduje, da je Božja mati Marija pogosto prehodila pot trpljenja svojega sina. Marija naj bila torej začetnica pobožnosti križevega pota.
Križev pot molimo v cerkvi ali na prostem, ob besedilu pa lahko tudi premišljujemo (meditiramo). (RKC)
“Kaj mi pomeni postni čas? Lahko v sebi premislim? Si dovolim vzeti čas za premislek? Ali znam odpreti vsebine v literaturi, morda na spletu… Ali preprosto moliti, se pogovarjam z Jezusom na svoj oseben način. Naj me On vodi, naj me usmerja, naj mi spregovori. Ali znam prositi za to in biti odprt za božja sporočila? V župnijski cerkvi me nagovori križev pot pred daritveno mizo. Vsaka postaja na svojem kamnu. Jezus je sprejel obsodbo in križ na svoje rame ter se podal na pot. Kako pa jaz sprejmem svoj življenjski križ? Lahko najdem tolažbo in pomoč v veri, upanju in ljubezni? Celo življenje se učim tega. Vedno znova prisluhnem božjim sporočilom, a še vedno znam omahniti, pasti, obupovati, toniti… Tedaj se lahko… kaj lahko? Moram se okleniti božjega usmiljenja! Tudi Jezus je vedno znova vstal, se pobral in nadaljeval. Ne le zase, temveč tudi zame, zate, za vse nas. Na poti je srečal njemu pomembne ljudi… Tudi moje življenje je polno ljudi, s katerimi živim, delam, jih srečujem, sodelujem… Kaj mi pomenijo? Kako jih sprejemam? Kaj vidim v njih? Kaj vidim v sočloveku? Me potrebuje, mu lahko pomagam, ali jaz potrebujem njegovo pomoč, oporo…? Morda je letošnji postni čas – čas, ko sem lahko hvaležen za ljudi okoli sebe. Čas, ko v sopotnikih – na moji življenjski poti – vidim dobro, pozitivno, in iz svojega srca preženem predsodke, pomisleke in negativne misli. Tudi moje življenje je potovanje skozi načrt božjega križevega pota. Na meni je, da v to zaupam in uresničujem svoje poslanstvo na katerega sem poslan.
Na prvo postno nedeljo me je ogrela vrstica pred evangelijem (ki so jo v uvodu zapeli tudi naši pevci): »Človek ne živi samo od krha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.« Ja, naj bo postni čas, čas, ko si dovolim poseči v svojo duhovno globino. Ko pometem po svoji notranjosti in pred svoji lastnim pragom. Temu je namenjeno obdobje do velike noči, do največjega krščanskega praznika, ko bomo praznovali Jezusovo vstajenje od mrtvih.
In na prvo postno nedeljo so pri križevem potu v naši župnijski cerkvi sodelovali veroukarji in cerkveni pevci. Povabljeni na doživeto spremljanje lasnega križevega pota v tem postnem času in lepo, toplo vabljeni tudi k nedeljskim svetim mašam, kjer molimo in premišljujemo skupaj.”
Foto: J. Pt., Lenart Novak
